Odločitev o tem, kako potujemo, je racionalna. Na cilju želimo biti čim prej in za to plačati čim manj. Če se lahko od točke A do točke B bistveno prej pripeljemo z avtomobilom in za to ne plačamo veliko več, kot bi plačali za javni prevoz, nam na pamet ne pade, da bi šli na vlak ali avtobus. Če pa je alternativa avtomobilu hiter, zanesljiv, dovolj pogost in ugoden javni prevoz, se lahko zgodba hitro zasuka. Da smo Slovenci bolestno navezani na avtomobil, je zato pravljica, ki je približno toliko za lase privlečena, kot je za lase privlečeno nagovarjanje ljudi, da je lahko javni potniški promet pri nas resna alternativa avtu. Javni potniški promet trenutno ni nikakršna alternativa, ampak kvečjemu izhod v sili za tiste, ki si avtomobila ne morejo privoščiti ali ga še ne smejo voziti. Zato glavnino potnikov v javnem potniškem prometu še vedno predstavljajo šolarji, študentje in upokojenci.
Za lase je privlečeno tudi prepričanje, da smo Slovenci nemobilni. Več kot polovica zaposlenih Slovencev se vsak dan na delo vozi v drugo občino (pustimo ob strani...
Kako »daljnosežne« posledice bo imel ukrep brezplačnega medkrajevnega javnega potniškega prometa za upokojence, delovno aktivne po 65. letu, invalide...
Ta teden je pot v šolo za skupinico šolarjev nekaj posebnega. Zjutraj namreč ne čakajo, da jih v šolo odpelje šolski avtobus, ampak se proti osnovni...