Literarna dovršenost pisatelja in dramatika Petra Handkeja ni sporna. Srž problema pa je njegov družbenopolitični angažma, s katerim si je v preteklosti večkrat prislužil oznako kontroverzneža. Znan je denimo po svojih prosrbskih stališčih v času razpada Jugoslavije pa tudi po javni podpori nekdanjemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću. To naj bi ga stalo tudi več literarnih nagrad, a kot kaže, ne tudi Nobelove.
Ponosni Avstrijci
Avstrijski sosedje so bili novice kakopak veseli. Tako avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen kot zunanji minister Alexander Schallenberg sta izrazila navdušenje. Radosti ni skrivala niti prva avstrijska dobitnica Nobelove nagrade za literaturo Elfriede Jelinek: »Vsekakor bi jo lahko dobil že pred menoj. Veseli me, da je nagrado prejel nekdo, na kogar bodo v Avstriji končno ponosni.«
Zahteva Mater Srebrenice
Še več je bilo sicer ogorčenih odzivov, pričakovano največ v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Združenje Matere Srebrenice namerava denimo na odbor za literaturo Švedske akademije nasloviti pismo z zahtevo, naj se Handkeju nagrada odvzame. »Človek, ki je branil balkanske krvnike, te nagrade ne more dobiti. Mislimo, da to ni naključje,« je izjavila predsednica združenja Munira Subašić.
Globoko obžalovanje nad izbiro Handkeja je izrazila tudi predsednica ameriškega Pena Jennifer Egan: »Zavračamo sklep, da si pisatelj, ki je vztrajno izražal dvom o dokumentiranih vojnih zločinih, zasluži nagrado za svojo 'jezikovno iznajdljivost'. V času naraščajočega nacionalizma, avtokratskih voditeljev in vsesplošnih dezinformacij po vsem svetu si literarna javnost zasluži kaj boljšega.«
Ogorčen tudi Žižek
Javni kritiki se je ob mnogih znanih imenih pridružil tudi romanopisec Salman Rushdie, svoje pa je dodal še filozof Slavoj Žižek. Za britanski Guardian je spomnil, da je Handke to nagrado v preteklosti označil kot »napačno kanonizacijo literature«, ter poudaril, da letošnja nagrada »dokazuje, da je imel prav«. »To je Švedska danes. Tisti, ki je opravičeval vojne zločine, je dobil Nobelovo nagrado, medtem ko je država sodelovala pri popolni diskreditaciji resničnega heroja našega časa, Juliana Assangea,« je dejal in dodal, da bi si slednji zaslužil Nobelovo nagrado za mir.
Nobelovec Handke je v prvih odzivih dejal le, da je po vseh prepirih v zvezi z njegovim delom nad nagrado presenečen in da gre za »pogumno potezo« švedske akademije. šum
