Štiri mesece po končani sodni obravnavi bo špansko vrhovno sodišče predvidoma danes ali jutri razglasilo sodbo proti 12 katalonskim nacionalističnim politikom, ki so odgovorni za referendum leta 2017 o samostojnosti Katalonije. Katalonska vlada in nacionalistične stranke ter družbene organizacije pa tudi sindikati se pripravljajo, da na morebitno obsodbo odgovorijo s širšo mobilizacijo.
V španskih medijih je bilo napovedim o končni sodbi, ki da bo verjetno izrečena danes ali morda jutri, mogoče slediti od minulega četrtka. O zadevi, v kateri so obtoženi nekdanji člani katalonske vlade, ki jo je vodil tedanji predsednik Katalonije Carles Puigdemont, je razsojal sedemčlanski sodni senat španskega vrhovnega sodišča. Devet od 12 obtoženih je v priporu že skoraj dve leti, med njimi bivši podpredsednik katalonske vlade in vodja stranke Republikanska levica (ERC) Oriol Junqueras, nekdanja predsednica parlamenta Carmen Forcadell, pet ministrov tedanje katalonske vlade in voditelja kulturnopolitičnih separatističnih organizacij ANC in Omnium Cultura. Preostali trije obtoženi katalonski ministri so se branili s prostosti.
Je šlo za upor ali ne?
Iz zapisov in komentarjev v medijih je mogoče razbrati prepričanje, da bodo obtoženi nedvomno tudi obsojeni. Vprašanje je samo, za katera kazniva dejanja in na koliko let zapora. Oba glavna tožnika, špansko tožilstvo in državno pravobranilstvo, sta namreč različno kvalificirala poglavitno kaznivo dejanje devetih katalonskih politikov v priporu. Tožilstvo zahteva, da se jim sodi za upor, ki je definiran kot »državni udar«, ki skuša z »veliko mero nasilja« odpraviti špansko ustavo, za kar tožilstvo zahteva od 16 do 25 let zapora, odvisno od vloge, ki jo je imel obtoženec pri izvedbi referenduma in v poskusu odcepitve. Drugače dogajanje septembra in oktobra 2017 kvalificira državno pravobranilstvo, ki se ne strinja, da bi šlo za »strukturno nasilje«, kar je pogoj, da se dejanje opredeli kot upor. Pravobranilstvo zagovarja stališče, da je šlo za kaznivo dejanje, ki je v španskem kazenskem zakoniku opredeljeno kot »sedicion«, to je nekaj podobnega kot ščuvanje k nasilnim spremembam ustavne ureditev v slovenski pravni terminologiji. Za to pa je predvidena nižja kazen. Deveterica priprtih je poleg tega obtožena še domnevnih malverzacij in neposlušnosti, kar sta tudi glavna očitka v obtožnicah preostalih treh katalonskih politikov.
Katalonija se pripravlja na odgovor, policija tudi
V španskih medijih so se na podlagi informacij iz pravosodnih virov minuli konec tedna pojavile spekulacije, da je sodni senat, ki ga vodi vrhovni sodnik Manuel Marchena, sodbo sprejel že v preteklem tednu, in sicer na podlagi kvalifikacije kaznivega dejanja »sedicion«.
Agencija Reuters je, sklicujoč se na svoje vire, poročala, da nikogar ne bodo obsodili za upor, da pa bodo bivši najvišji katalonski voditelji obsojeni za preostala očitana dejanja na 15 let zapora s soglasno odločitvijo sodnikov. A je sodnik Marchena v soboto izjavil, da ni dokončno še nič odločeno, dokler ne bo vseh sedem vrhovnih sodnikov danes dopoldne podpisalo sodbo in njeno obrazložitev. Povedal je tudi, da bodo z njo najprej seznanjeni obtoženi oziroma njihova obramba in šele potem javnost.
Politična temperatura v Kataloniji pa ob tem narašča: nacionalistične stranke in vlada ter družbene organizacije napovedujejo odgovor na obsodbo s civilno neposlušnostjo in institucionalnimi dejanji. Katalonski predsednik Quim Torra je dejal, da bo o tem razpravljal parlament, in pozval Katalonce k mirnim protestnim shodom. Iz belgijskega mesta Waterloo se je oglasil tudi odstavljeni katalonski predsednik Puigdemont s pobudo o enotnem odgovoru katalonskega ljudstva. Organizaciji ANC in Omnium pripravljata »pohod za svobodo«, sindikati pa splošno stavko. Španska vlada je v Katalonijo preventivno poslala 1800 policistov z nalogo zagotoviti red in mir skupaj s katalonsko policijo Mossos d'Esquadra, ki jo sestavlja 17.000 pripadnikov.
