Kakovost vode v Blejskem jezeru je v Sloveniji podatek, ki pogosto dvigne veliko prahu. Kadar strokovnjaki, ki opravljajo meritve, opozarjajo na slabo stanje jezera, pogosto slišijo očitke, da so njihove meritve pristranske in da ne odražajo dejanskega stanja, razloži Špela Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Z novimi metodami, ki jih partnerji iz šestih držav razvijajo v okviru projekta Eco-AlpsWater, se bodo, kot pravi, teh očitkov otresli. V njem namreč strokovnjaki z območja Alp izboljšujejo tradicionalne metode spremljanja stanja v okolju z uporabo naprednih tehnik DNA-sekvenciranja. To pomeni, da bodo z novim pristopom v vodnih telesih analizirali DNA od bakterij do rib in tako omogočili boljše pridobivanje informacij o stanju okolja.
Kakovost Blejskega jezera se slabša
V projektu sodeluje 12 projektnih partnerjev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Francije in Švice. Iz vsake države prihaja po ena raziskovalna institucija in okoljska agencija, pristojna za monitoring. Slovenska partnerja pri projektu sta Nacionalni inštitut za biologijo in Agencija Republike Slovenije za okolje. Tokrat so se projektni partnerji zbrali na Bledu. »Dogovorili smo se, da bomo vsi delali po istem postopku. Sliši se enostavno, a je v resnici zelo zapleteno. Dosežek po prvem letu projekta je torej protokol, ki ga vsi uporabljamo. Zdaj bo treba pridobljene podatke pregledati in analizirati ter primerjati s klasičnimi metodami in ugotoviti, ali imajo nove metode res dodano vrednost,« pravi Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Jemanje vzorcev, s katerim so se ukvarjali letošnje leto, se je po besedah Remec-Rekarjeve že skorajda končalo. »Še dve vzorčenji nas čakata na Bledu in eno v Bohinju, medtem ko se že sprotno poroča o analizah okoljskega dna. Kako bomo podatke obdelali in z njimi razpolagali, se še dogovarjamo,« dodaja predstavnica ARSO. Zagotavlja, da bo zbranih podatkov ogromno. »Tudi novi vzorci pa so pokazali, da se ekološko stanje Blejskega jezera slabša,« dodaja Remec-Rekarjeva. Blejsko jezero in reka Soča sta bila namreč vključena že v pilotni projekt, potem pa so vanj vključili še vzorčenje drugih rek in jezer na območju Alp. V Sloveniji je vzorčnih mest, kot pravi sogovornica, okoli 20, raziskovalci pa so najbolj osredotočeni na Blejsko jezero in Sočo.
Lažje odkrivanje invazivnih vrst
In kaj si raziskovalci od nadaljevanja projekta, ki je približno na polovici, pravzaprav obetajo? »Morda bomo s tem zaznali nove vrste v določenem vodnem telesu, zdaj jih poznamo le okoli 30 do 40 odstotkov. Hkrati bi lahko hitro ugotovili in analizirali kakšne invazivne vrste, ki se pojavljajo,« pojasnjuje Elerškova. Takšne analize naj bi v prihodnje postale hitrejše in naj bi potekale rutinsko, z njimi bodo lahko torej analizirali veliko vzorcev v zelo kratkem času. »Z vidika ekologije je zelo pomembno, da razumemo vodne mehanizme, saj to omogoča lažji nadzor in upravljanje voda,« dolgoročne dobrobiti projekta navaja Elerškova.
