Projekt, s katerim sta si Slovenija in Hrvaška na območju Sotle zagotovili večjo poplavno varnost, je bil financiran iz evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška. V okviru bilateralnega evropskega projekta Frisco so bili izvedeni strukturni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti, potrjen pa je bil pred dvema letoma. V tem času so posodobili in nadgradili pregrado Vonarje, ki se uporablja za uspešno zadrževanje vodnega vala ob močnejših padavinah. Sanirali so tudi poškodovane betonske dele ter zamenjali kovinsko ograjo na konstrukcijah in povezovalnem mostu, izrabljene kovinske zapornice, opremo za upravljanje ter nadstreška nad območjem delovanja zapornic. Zagotovili so tudi protikorozijsko zaščito za kovinsko konstrukcijo. Obenem so izvajalci del namestili opremo za opazovanje pregrade ter opremo za avtomatsko delovanje in daljinsko upravljanje zapornic.
Če bi pretile poplave, bi zaprli zapornico
Pregrada Vonarje je bila zgrajena v 80. letih prejšnjega stoletja in je prvotno služila kot mokri zadrževalnik za Vonarsko jezero. To naj bi bilo namenjeno predvsem za zadrževanje visokih voda reke Sotle, zagotavljanje vode za oskrbo s pitno vodo in izboljšanje odtočnega sistema Sotle pri nižjih vodostajih. »Zdaj je pregrada temeljito obnovljena, z vsemi izvedenimi deli pa smo dosegli, da deluje bolj zanesljivo in varno, kar pomeni manjšo poplavno ogroženost za prebivalce obmejnih občin. Prav tako bo obnovljena pregrada omogočila nadaljnje razvojne priložnosti za bližnji občini Rogaška Slatina in Podčetrtek, ki si želita ponovne ojezeritve,« je povedal Tomaž Prohinar, direktor Direkcije RS za vode, ki je bila vodilni partner pri izvedbi projekta. Da je uspešno prenovljena pregrada rezultat dobrega čezmejnega sodelovanja slovenskih in hrvaških strokovnjakov s področja voda, je poudaril tudi Zoran Đuroković, generalni direktor Hrvatskih vod, ki so bile projektni partner pri izvedbi projekta Frisco. »Kar 85-odstotno je projekt financirala Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg za obdobje 2014–2020, partnerji so prispevali 15 odstotkov lastnih sredstev,« je dejal Đuroković. Pojasnil je, da če bi pretila nevarnost, da Sotla in Mestinjščica poplavita nižje ležeča območja na obeh straneh meje, bi zdaj takoj zaprli zapornico na jezu. »To pa je dobra popotnica za še večjo poplavno varnost naše države,« je dodal okoljski minister Simon Zajc.
