Pred leti sem si šel v Phnom Penhu ogledat zapor, v katerem so Rdeči Kmeri mučili in ubijali svoje politične nasprotnike, intelektualce, v do skrajnosti razširjenem pomenu te besede. Zapor je bil v nekdanji šoli, v kateri so učilnice postale mučilnice, in že kmalu po vstopu sem začutil slabost. Namesto podrobnega ogledovanja slikovnega materiala in prebiranja besedil pod njim, v katerih so bili podrobneje opisani mučilni prijemi Pol Potovih podanikov, sem se mehanično premikal po nekdanjem šolskem hodniku, zgolj zastajal pred odprtimi vrati učilnic in s pogledom na hitro krožil po njih. V bistvu sem iz učilnice v učilnico vse bolj pazil na to, da se ne osredotočim na posamezne razstavljene predmete. A slabost v želodcu je kljub temu postajala nevzdržna in naposled sem se odločil, da predčasno prekinem obisk. Po stopnicah sem se spustil na dvorišče in se namenil proti izhodu, presenečen nad svojim želodcem, ki je dotlej dokaj dobro prenašal podobne grozljivosti. A ko sem se z dvorišča ozrl nazaj proti šoli, mi je postalo jasno, kaj se je zgodilo.
Stavba šole oziroma zapora v Phnom Pehnu je bila namreč nadvse podobna stavbi srednje ekonomske šole, ki v Pulju stoji na pol poti od stanovanja mojih starih starše...
Ko se vrhunski nogometaš ob koncu svoje športne poti odloči, da bo iz španske Barcelone prestopil v katarski Al Sadd, mu niti na kraj pameti ne pade,...
Naslov napoveduje že z vseh strani osvetljeno temo. Kljub temu se še vedno pojavi kakšen kotiček, kamor še nismo pogledali. Ne škodi pa, če se po že...
Dneve, tedne se naš majhen, introvertiran knjižni svet ukvarja z vprašanjem, kdo je luciferka v zgodbi o Luciferki, biografiji naše najbolj ljubljene...