Na letališču v Bangkoku so vsi sumničavi. Ne le uslužbenci, ki oprezajo za vročičnimi potniki, vsem potnikom obraze zakrivajo maske in vsi smo potencialno nevarni. Vsi smo muslimani in vsi smo lahko islamski teroristi. Jaz ne morem nikomur pojasniti, da svojega kašlja nisem staknil v Vuhanu, temveč v nekem ljubljanskem vrtcu, meni pa ljudje, ki stojijo v vrsti za in pred menoj, ne morejo dopovedati, da niso Kitajci temveč Tajci. Oziroma da so Kitajci, ampak ne Kitajci iz Kitajske, marveč Kitajci iz Tajvana. Ali iz Singapurja. Ali iz Toskane. Oziroma da so Kitajci iz Kitajske, a ne iz Vuhana, temveč iz Pekinga, ki je od Vuhana oddaljen približno toliko kot Bangkok.
Na letališču v Bangkoku nam je vsem v očeh isti strah. Vsi smo brali iste časopisne članke in vsi vemo, da lahko tudi zdravi ljudje prenašajo nevarno bolezen, in ne...
V knjigi Moje življenje nemški kritiški velikan Marcel Reich-Ranicki obudi tudi spomin na srečanje z Bertoldom Brechtom v Varšavi leta 1952. Brechtu...
Pišoč o izidih nedavnih poljskih volitev je publicist in ustanovitelj političnega gibanja Krytyka Polityczna Slawomir Sierakowski opozoril, da prepad...