Po številnih predvidevanjih izpred dobrega desetletja bi tako morali po cestah že zelo kmalu voziti skorajda izključno električni avtomobili. Realnost pa je taka, da jih danes drugače kot še vedno nišno skupino pri najboljši volji ne moremo označiti. Še več, vedno več je indicev, da zgolj in povsem električni avtomobili sploh ne bodo dokončna rešitev bolj zelene mobilnosti. Torej smo danes od povsem električnega voznega parka oddaljeni bolj, kot smo bili pred desetletjem. Ali spet: bolj, kot smo takrat napovedovali, mislili, bili prepričani, da smo. Zelo podobna pa je tudi zgodba s samovozečimi avtomobili.
Da ne bo pomote: ko v tem primeru beseda teče o samovozečih avtomobilih, so pri tem mišljeni izključno povsem samovozeči. Takšni, ki jih lahko na splošno sprejeti lestvici stopenj avtonomne vožnje razporedimo predvsem v peto stopnjo, pri kateri voznik ni potreben, saj sistem prevzame njegove naloge v popolnem obsegu. Pa tudi v četrto, ki je popolnoma avtomatizirana in je sistem pri njej sposoben samostojno obvladovati vse razmere in situacije. Še pred nekaj leti so šle nekatere, resda optimistične napovedi v smer, da bomo prve avtomobile »brez volana« dočakali že v letu 2020. V zadnjega pol leta pa so izjave tako vodilnih mož večjih avtomobilskih proizvajalcev kot razvojnikov pri različnih podjetjih, zadolženih za razvoj računalniške programske opreme, glede tega postale že prav nenavadno usklajene. Vse pa izražajo »skrb«, da avtonomne vožnje, kakršno so ti isti napovedali še pred nekaj leti, še dolgo ne bo.
»Samovozeči avtomobili so tehnološko večji zalogaj, kot smo mislili sprva.« »Zelo previdni bomo morali biti pri uvajanju nečesa, kar bi voznikom dalo napačen občutek varnosti.« »Asistenčnih sistemov, ki omogočajo višjo stopnjo avtonomne vožnje od tretje, ne vidimo kot posebne vrednosti za kupce.« »Preveč je voznikov, ki želijo voziti sami, da bi razvijali četrto in peto stopnjo pri običajnih vozilih.« »Četrta in peta stopnja sta zanimivi le za 'robotaksije' in avtomobile v souporabi.« »Stroški razvoja so nad vsemi predvidevanji.« »Realnost nas je udarila s polno silo.« Takšne in podobne izjave velikega števila najpomembnejših igralcev v avtomobilski industriji so zgovorne same zase, kakšnega posebnega dodatnega zagona, ki bi jih spet prepričal o nasprotnem, pa jim ne dajo niti (potencialni) kupci. Ti so namreč, tako kažejo izsledki različnih raziskav, večinoma skeptični in ne kažejo naklonjenosti temu, da bi običajen avtomobil zamenjali za avtonomno vozečega.
Ob vsem naštetem tako torej ni nič čudnega, da smo danes, leta 2020, od množične uporabe povsem samovozečih avtomobilov oddaljeni bolj, kot smo bili, denimo, pred petimi leti.
