Danes se začenja 23. festival slovenskega filma (FSF). Namesto v Portorožu se dogaja v ljubljanskem Kinu Komuna ter kombinirano še na spletu, namesto plejade novih, premierno predvajanih filmov se predstavljajo sicer novi, a večinoma že videni filmi. Filmov je manj kot po navadi. Še posebej igranih celovečernih (med njimi le dva, ki sta nastala z javno podporo, in še ta dva sta bila končana že lani). Kvantiteta ni kvalitativno merilo, a to, da je filmov manj kot navadno, ni nič dobrega.
Takšnega 23. festivala slovenskega filma si težko vesel, a da ga nisi vesel, tudi ne moreš reči. Niti vesel niti ne vesel nisi. Nimaš niti tistega prekletega privil...
Ko se bomo čez mnogo let spominjali koronačasov, bodo jezikoslovci in filozofi med tistimi, ki se bodo ob tem lahko vsaj nasmehnili. Kajti korona je...
Vteh dneh se je v mojem sadovnjaku zgodilo nekaj čudnega. Na nizkem severnem pobočju v eni najbolj meglenih in deževnih dolin štajerskega podeželja –...
