Če ne živimo ravno ob najbolj hrupni cesti ali sredi betonskih blokov pregosto pozidane soseske, je številne želje mogoče uresničiti. Še posebej, kadar njihovo izpolnitev zaupamo izkušenim, subtilnim arhitektom, ki raziskujejo in ustvarjajo zunaj ustaljenih obrazcev. Takrat se prostor s svojimi široko odprtimi okni odstre in hvaležno vstopimo v svoj novi dom.
Veliko individualnih hiš ima podstrešja, ki neizkoriščena samevajo pod nebom. Hiša v hiši pa je zgodba, v kateri so se materializirale želje in potrebe mlade družine. Prenovo podstrešja v hiši staršev na Vranskem so zaupali arhitektom iz biroja Superform. Marjan Poboljšaj, Anton Žižek, Špela Gliha in Jure Uranič so o svoji zamisli povedali: »Za nas je ideja ‘Hiša v hiši’ več kot le arhitekturna zasnova – predstavlja filozofijo Superforma: izraziti edinstveno izkušnjo bivanja z združevanjem inovacij, funkcionalnosti in estetike v vsakem koraku. Prenova podstrehe 'Hiša v hiši' je rezultat naše strasti in predanosti, ki segata onkraj arhitekture – gre za izraz naše želje po ustvarjanju domov, ki navdihujejo in izboljšujejo življenje vsak dan.«
Ob pogledu na odprto, svetlo podobo stanovanja komaj verjamemo, da meri 55 kvadratnih metrov. Kuhinja je prostorna, otroci in starši imajo vsak svojo sobo, našel se je tudi prostor za delovni kotiček. »Novogradnja« na podstrešju, kot so jo tudi poimenovali arhitekti, si deli stopnišče s spodnjim delom, sicer pa je res povsem samostojna enota in si zasluži takšno ime.
Dovršena kombinacija funkcionalnosti in lepote oblikuje prijeten ambient po meri mlade družine. Vertikalne elemente fasade je navdihnila tradicionalna galerija, po domače so ji včasih rekli gank, bivalni prostor pa se preliva v zunanjost »sončne terase«, kjer strešna –parapetna okna spominjajo na pergolo. Okna so pomemben element tega podstrešnega domovanja. Ne le da jih mora biti dovolj, tudi razporejena morajo biti tako, da zajamejo čim več svetlobe z vseh strani. Zenitalna svetloba skozi okna tik pod slemenom prihaja z vzhodne, svetloba, ki nudi poglede na okolico pa z zahodne strani. Vsi prostori so zasnovani tako, da naravna svetloba doseže prav vsak kotiček. Iskri se v snežni belini, prehaja skozi luknjičasto strukturo počivališča nad stopniščem in se igrivo lovi med palicami lesene ograje.
Osrednji bivalni prostor se razteza vzdolž polovice mansarde. Kuhinjski otok je razgiban, stopničasto se dviguje in se v podaljšku prelevi v počivalni del nad stopniščem. V drugi polovici so spalni prostori s sanitarijami, vstop vanje nakazuje nadstrešnica. Notranjo fasado hiše, ki ločuje zasebni del stanovanja od družabnega, sestavljajo različni estetsko in funkcionalno oblikovani elementi. Vertikalne lesene palice služijo kot ograja in ponazarjajo že omenjeni tradicionalni gank. Kubus v srednjem delu skriva sanitarije in utility.
V umirjenost in harmonijo do zadnje podrobnosti domišljene in barvno skoraj monokromatske izjemno svetle zasnove pa lahko zmeraj vstopijo tudi močnejši odtenki: kosi pohištva, tkanine, drobni predmeti. In zgodba se nadaljuje v živosti bivanja. Ker za to gre – objeti svoje lastno bivanje in vsak dan uživati v njem. Ali kot pravijo arhitekti: »Pri Superformu verjamemo, da oblikovanje ni le proces, ampak priložnost za ustvarjanje nove izkušnje prostora in povezovanje z ljudmi.«
