Študentom namenjena poletna šola Kaverljag ima za seboj bogato zgodovino odmevnih projektov, v katerih so udeleženci ranljivim skupinam na različne načine približevali tematike, ki jih sicer ne bi mogle spoznati. Tokratni izziv za mlade, ki prihajajo iz različnih naravoslovnih, umetniških, oblikovalskih in komunikacijskih smeri, je bil s taktilnimi vsebinami predstaviti pestrost morskega življenja slepim in slabovidnim. V okviru sedemdnevne delavnice, usmerjene v ustvarjanje znanstvenih ilustracij, študijskih risb in tridimenzionalnih modelov morskih organizmov, so organizatorji, natančneje Društvo Kaverljag, v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter drugimi partnerji pripravili ekskurzije in predavanja mednarodno priznanih strokovnjakov, ki prihajajo s področij oblikovanja vizualnih komunikacij, biologije, ekologije ter družbene vključenosti. Hkrati je projekt del raziskovalnega programa Vizualna pismenost v zgodovini, ki ga financira nacionalna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Študenti, ki so sodelovali, so prihajali iz Slovenije, Bosne, Madžarske, Poljske in Hrvaške. »Do morskih organizmov slepi in slabovidni zelo težko dostopajo. Tako kot se ne morejo recimo dotikati žuželk, gredo zelo težko v morje, kaj šele da bi se dotikali ježkov in drugih morskih živali. Skozi znanstveno ilustracijo pa lahko dostopajo do konkretnih informacij. Morje je namreč zanje zaprt prostor in treba je najti način, kako jim ta svet, ki je ogromen, pester in bogat, odpirati in jim ponuditi dostopno možnost, da spoznajo vsaj delček te narave,« pove Aleš Sedmak, vodja Društva Kaverljag.
Empatija je ključna
Poletna šola Kaverljag je korenine pognala že leta 1998, ko so bili tovrstni interdisciplinarni projekti redkost. Aleš Sedmak omeni delavnico iz leta 1999, ko so obravnavali problematiko Škocjanskega zatoka. »V Kopru in Luki so začeli zatok zasipavati, a to je poseben in enkraten polslani biotop, ki je v Sloveniji edinstven. Ravno naša delavnica je takrat vplivala na odločitev ministrstva za okolje in prostor, ki je zasipavanje nato prepovedalo in Škocjanski zatok kasneje razglasilo za naravni rezervat. Na ministrstvu smo takrat postavili celo serijo zelo provokativnih plakatov, tako da so si jih lahko vsi tam zaposleni ogledali.«
Profesorica na ALUO in mentorica na letošnji poletni šoli Petra Černe Oven je izpostavila še en vidik projekta, ki pomembno vpliva na končne izdelke: »Pri študentih skušamo spodbujati empatijo. Imeli smo denimo predavanje tiflopedagoginje in interaktivni nabor vaj, kjer smo z različnimi očali preizkušali, kaj vidijo slepi, kaj slabovidni. Šokantno je bilo na lastni koži spoznati, kako nemočen si, če nimaš vida. To je tudi ena ključnih stvari za oblikovalca – da se zna postaviti v čevlje uporabnika. Uporabnik je sicer groba, nevtralna beseda, ki nič ne pomeni. Ko delaš takšne projekte, si moraš predstavljati, da delaš za nekoga, ki ti je blizu, za slepega brata, za slepo dekle. Tako se boš lahko čisto drugače vživel v situacijo. To je ključna karakteristika nekoga, ki hoče nekaj spremeniti. Ko želi nekdo s svojo kreativnostjo in umetniško nadarjenostjo na tak način dati družbi nekaj nazaj, so rezultati popolnoma drugačni.«
Zvesta pričevalka stvarnosti
Znanstvena ilustracija je zlitje dejstev in ustvarjalnosti. Še bolje jo zna opredeliti Marija Nabernik, ki je ob Alešu Sedmaku koordinatorica celotnega projekta: »Znanstvena ilustracija mora biti zvesta pričevalka stvarnosti, to pomeni, da vizualizacije temeljijo na znanstvenih dejstvih. Ko upodabljamo recimo morske organizme, moramo upodobiti tipični morski organizem iz narave, ki je posledično prepoznaven tudi v taksonomskem smislu.« Ilustracija, ki bo tistim z okvaro vida pomagala ustvariti si predstavo morskih organizmov, gre še korak dlje. Ilustrator mora vedeti, kako si ti ljudje predstavljajo svet okoli sebe. O tem se je razgovoril študent Leon Rojk Štupar, ki je po izobrazbi biolog: »V znanosti je zelo pomembno grafično komuniciranje. Ilustracija predstavlja ključno povezavo med znanostjo in občinstvom, v tem primeru marginalizirano skupino. V ilustraciji za slepe in slabovidne poskušaš ohraniti čim več lastnosti organizma, ki ga prikazuješ, hkrati pa mora biti izdelek primerno pripravljen in poenostavljen za občinstvo slepih ter slabovidnih. Tisti z okvaro vida imajo precejšnje težave z globinsko predstavo, zato moraš žival dodatno reducirati v dve dimenziji.« Poletna šola Kaverljag, ki se je prebudila iz dolgega sna, bo svojo zgodbo o morskih bitjih nadaljevala naprej, predvidoma z monografijo, vsekakor pa z jesensko razstavo, ko bodo sodelujoči predstavili še bolj izpopolnjene rezultate.
