Do sobote, 7. septembra, se bo na enem najuglednejših slovenskih mednarodnih literarnih festivalov zvrstilo 19 dogodkov v Hrastniku, Kopru, Lokvi, Ljubljani, Sežani, Štanjelu in Trstu. Vilenice se bo letos udeležilo več kot 20 uveljavljenih domačih in tujih avtorjev ter literarnih posrednikov, kot tudi strokovnjakov, ki bodo v okviru 22. Mednarodnega komparativističnega kolokvija pretresali zgodovino srednjeevropske primerjalne književnosti. V ospredju tokratne festivalske edicije bo sodobna češka literatura, ki bo izšla tudi v posebni festivalski antologiji, kar je sourednica Alenka Jensterle Doležal pospremila z besedami: »Slovenci in Čehi smo bili v intenzivnih stikih že v preteklosti. Odnosi med slovensko in češko kulturo so bili posebej močni do leta 1918, ko sta oba srednjeevropska naroda še živela v okviru skupne habsburške države. Sodelovanje se je nadaljevalo tudi v 20. stoletju, čeprav v njegovi drugi polovici – vse do zgodovinskega preobrata – pod taktirko političnih pritiskov. Njun bogati dialog se kaže posebno v prevodih.«
Letošnjo nagrado vilenica za svoje pisateljsko ustvarjanje prejme plodovit hrvaško-bosanski pisatelj Miljenko Jergović, pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje pa izvirna hrvaška pisateljica Monika Herceg. Letošnji slovenski avtor v središču bo Dušan Šarotar. Vilenico med drugim odlikuje skoraj vizionarsko zaznavanje kakovostne pisane besede. Dva nagrajenca festivala, Avstrijec Peter Handke in Poljakinja Olga Tokarczuk, sta prejemnika Nobelove nagrade za književnost, madžarski pisatelj László Krasznahorkai je leto zatem prejel mednarodnega bookerja, nagrajenec Vilenice leta 2021, pisatelj Josef Winkler, pa je nedavno prejel glavno kulturno nagrado avstrijske Koroške.
Pisati v dobi umetne inteligence
Vilenica bo skladno z letošnjim geslom Ikar 2.0 na okrogli mizi Srednjeevropske pobude v Cankarjevem domu posebno pozornost posvetila umetni inteligenci in osrednjemu vprašanju: Kako človeška je (še) literatura? »Razvoj umetne inteligence je globalno družbo ujel povsem nepripravljeno. Pred nas postavlja izzivalna in aktualna vprašanja o tem, kaj se bo zgodilo z družbo, ki ji bodo vzeti nekateri atributi človeškosti. Je človek vstopil v dobo kiborgov? Že doslej smo imeli ves čas pri roki naprave, ki so nam olajševale komunikacijo, pomnjenje, nam preverjale pravopis, predlagale sinonime, algoritmi so predvidevali, kaj hočemo, kam bi radi šli, kaj si želimo, kdo smo …« poudari Aljoša Harlamov, predsednik žirije Vilenice. V naslednjih treh letih bo Vilenica tudi sicer svoj vsebinski fokus usmerila v »krasni novi svet« trenutnega časa, ki ga izrazito zaznamujejo sociološke in tehnološke spremembe, globalizacija jezikov, podnebne spremembe ter že omenjena umetna inteligenca, o kateri je Harlamov še pojasnil: »Na voljo so že celo prva literarna besedila in druga umetniška dela, ki jih je proizvedla umetna inteligenca – ki pa si obilno sposoja iz avtorsko zaščitenih del, in to brez slehernega dovoljenja ali odškodnine. Avtorske organizacije se ukvarjajo s številnimi problemi, ki jih tovrstno 'ustvarjanje' predstavlja: Kdo je avtor izdelka umetne inteligence? Kdo poseduje avtorske pravice za ta dela? Če umetna inteligenca posnema slog, žanr in strukturo tujih del – je to res učenje ali je kraja?«
