V osrčju Goriških brd, od koder izvira tudi naš tolkalec, bobnar in nagrajenec Prešernovega sklada Zlatko Kaučič, bo med 12. in 14. septembrom potekal Festival sodobne glasbe Brda (Brda Contemporary Music Festival – BCMF), ki se kreativno in geografsko z izmenjavami glasbenikov prepleta s slovensko, furlansko in italijansko kulturo. Ob mednarodno uveljavljenih imenih se vedno pojavljajo tudi mladi glasbeniki, ki so že pokazali določeno dodano vrednost in jim takšna druženja odpirajo marsikatero okno in pot v nadaljevanju kariere. Posebne pozornosti so vedno deležne ustvarjalke in tudi letos jih bo kar nekaj.

Ne gre le za improvizirano glasbo, ampak za glasbo, pri kateri se moraš malce potruditi, da ji prisluhneš. Podobno je s klasično glasbo, ki jo je treba ravno tako poslušati zbrano.

Zlatko Kaučič Brda Contemporary Music Festival

Glasba, poezija, fotografija

Na festivalu, ki ga kurira Kaučič, zadnje obdobje s pomočjo mladih entuziastov iz KUD Zvočni izviri, si je kreativna glasba vedno podajala roko tudi z drugimi umetnostmi. Poeziji bo namenjeno sobotno popoldne, ko bosta svoje verze brala italijanska pesnica Cristina Micelli in slovenski literat Iztok Osojnik, za glasbo pa bosta poskrbela italijanski pianist Giorgio Pacorig ter slovenski pianist in pesnik Milan Dekleva.

Ne zelo daleč od glasbe bo tudi fotografska razstava z naslovom Brötzmann, In my focus avtorja Žige Koritnika, portretista glasbenikov ter mojstra koncertne, gledališke in plesne fotografije. Projekt je posvečen lani umrlemu nemškemu glasbeniku, umetniku in utemeljitelju evropskega free jazza, ki ga je Koritnik spremljal po različnih mednarodnih odrih. Na odprtju v četrtek, ko se začenja tudi festival, bo nastopila Heather Leigh, ameriška skladateljica, kitaristka, pevka, improvizatorka in vizualna umetnica.

Saksofonisti v ospredju

Na oder bo ta večer stopila tudi naša uveljavljena skladateljica in pianistka Kaja Draksler, z njo pa njen glasbeni in zasebni partner, poljski tolkalec, skladatelj in vokalist Szymon Gasiorek. Predstavila bosta projekt Czajka & Puchacz. Sledil bo koncert še enega domačega kreativca Boštjana Simona (saksofon, elektronika), ki je na oder povabil dva dobra prijatelja, vibrafonista in tolkalista Luigija Vitaleja iz Italije ter španskega altsaksofonista Alfonsa Muñoza. Pozno zvečer bo oder zasedla še ena saksofonistka, Christine Abdelnour libanonsko-francoskega porekla, z njo bo angleški kitarist Andy Moor, član legendarne eklektične nizozemske skupine The Ex.

{MEDIA_POSITION}ArticleEmbed-685515{/MEDIA_POSITION}
{MEDIA_POSITION}ArticleEmbed-685513{/MEDIA_POSITION}
{MEDIA_POSITION}ArticleEmbed-685514{/MEDIA_POSITION}
{MEDIA_POSITION}ArticleEmbed-685516{/MEDIA_POSITION}
{MEDIA_POSITION}ArticleEmbed-685517{/MEDIA_POSITION}

Pomemben člen letošnje edicije festivala bo norveški saksofonist Frode Gjerstad, ki bo med drugim vodil sobotno celodnevno delavnico. Gjerstadu bo pripadel solo koncert za zaključek festivala, za njim pa bodo oder napolnili še udeleženci njegove delavnice (skupaj s presenečenjem). Pred njimi bodo koncertni del zadnjega dne soustvarili še madžarski violist Szilárd Mezei in naše gore list, kontrabasist Jošt Drašler.

Delavnico bo dan prej, v petek, imela še ena izjemna glasbenica, češka vokalistka in violinistka Iva Bittová, ki bo s solo koncertom zaključila petkov večer. Pred njo bodo nastopili francoski tolkalec Toma Gouband ter nato še italijanski kontrabasist Antonio Borghini in francoski saksofonist Pierre Borel.

Poklon prijatelju festivala Mauru Barduscu

Jazzovski svet je pretresla novica o smrti Maura Bardusca, idejnega očeta čezmejnega festivala Jazz & Wine of Peace v Brdih, ki je bil tudi dolgoletni prijatelj BCMF. Zato letošnjo edicijo posvečajo prav njemu in še trem pokojnim soorganizatorjem omenjenega italijanskega festivala. »Bardusco je izhajal iz progresivnega rocka sedemdesetih in je hodil po vsej Evropi, tudi po jazz festivalih in jih snemal, snemal je tudi plošče. Ravno nostalgija po teh časih je zdaj v izbruhu, ker so se poslušalci naveličali sedanjega stanja v glasbi; vsaj za nas, ki smo odraščali v drugih časih, ki smo še lahko padli v globino harmonij, ki jih danes ni več. Ljudje se o tem niti ne sprašujejo več, pač gredo na koncerte, kjer eni pojejo flamenko, drugi igrajo latino, zadaj pa je v bistvu komercialna zgodba. Seveda pa nekateri še vedno vztrajamo v 'undergroundu'. Bardusco je imel zelo rad glasbo tam, kjer je bila vsebina,« se spominja svojega dolgoletnega prijatelja kurator BCMF Zlatko Kaučič. »Skrbel je tudi za slovenske glasbenike, mnogo našim mladim glasbenikom je pomagal do koncertov na svojem in drugih festivalih in dogodkih. Bil pa je zelo zahteven kurator, vedno je hotel le najboljše.«

Kurator Kaučič je dejal, da je ponosen, ker je festival vedno zelo dobro obiskan, mlajši izvajalci pritegnejo tudi mlajšo publiko, nasprotno od drugih festivalov jazza in improvizirane glasbe po svetu, sploh v Avstriji in Nemčiji, ki jih v glavnem obiskujejo sivolasi gospodje. »Ne gre le za improvizirano glasbo, ampak za glasbo, pri kateri se moraš malce potruditi, da ji prisluhneš. Podobno je s klasično glasbo, ki jo je treba ravno tako poslušati zbrano.«