V Galeriji Cankarjevega doma bo do 28. novembra na ogled razstava z naslovom Umetnost milenijske generacije: Odprti globus, na kateri se predstavlja deset umetnikov slovenskih korenin. Gre za enega prvih dogodkov v programu Cankarjevega doma, skozi katerega želijo izpostaviti ustvarjanje mlajših generacij. Avtorica in kustosinja razstave Katarina Hergouth, ki je hkrati vodja razstavnega programa CD, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala, da je posebnost tega skupinskega razstavnega projekta ravno v tem, da so izbrana dela vseh sodelujočih avtorjev tokrat prvič skupaj razstavljena na domačih tleh. Pri njenem delu jo je vodila želja, da zaobjame pestrost njihovih različnih umetniških izrazov, od tistih, ki kritično motrijo sodobni čas nadzornih sistemov in digitalni potrošniški svet, do tistih, ki prikazujejo bolj intimna doživljanja osebnih zgodb ter premišljujejo o brezčasnih temah, kot sta prostor in čas. Kuratorka je še prepričana, da bodo v Cankarjevem domu s to razstavo v jesenski čas vstopili na krilih novega, svežega vetra.
V sklopu razstavnega projekta Odprti globus – umetnost milenijske generacije, za katerega je arhitekturni koncept prispevala Sara Badovinac, so na ogled dela Evgena Čopija Goriška, Mete Drčar, Žive Drvarič, Katje Felle, Jureta Kastelica, Gašperja Kunšiča, Dina Kužnika, Nane Wolker, Katarine Caserman in Jane Zornik. Slednji sta na razstavi postavili čisto nove, še nevidene umetnine. Ob razstavi so izdali dvojezični obrazstavni katalog s predstavitvijo sodelujočih. Objavili so tudi pogovore z njimi, ki jih je opravil Žiga Kariž z ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Ta je bil tudi profesor nekaterih v času njihovega študija v Sloveniji. Spremljevalni program je rezultat dela kuratorskega kolektiva zavoda za kulturno dejavnost ETC. Oktobra in novembra se v njihovi organizaciji obetata dva dogodka. Prek prvega se bo občinstvo pobliže spoznalo z umetniki, med drugim s spletnim vpogledom v njihove ateljeje. V okviru drugega dogodka pa bodo predstavili obratni pol, in sicer štiri tuje umetnike, ki danes živijo in delujejo na slovenski umetniški sceni.
Od ameriškega sna do nadzornih sistemov
Med sodelujočimi umetniki so bili na včerajšnji tiskovni konferenci prisotni Wolke, Kužnik, Kastelic, Zornik in Kunšič. Izpostavili so, da jih veseli, da lahko po določenem času zopet razstavljajo na domačih tleh. Na vprašanje, kakšne so njihove izkušnje s slovenskim umetniškim prostorom in odnosom do mladih ustvarjalcev, so se vsi odzvali enako, in sicer da imajo do sedaj vsi v zvezi s tem dobre izkušnje. So pa seveda razlike v velikosti in razvitosti umetniškega trga kot tudi v konkurenci. Povedali so, da Slovenija mladim umetnikom omogoča prostor z manjšimi pritiski, kot so jih deležni v tujini, in sicer v smislu, da se lahko tu bolj svobodno razvijajo v smeri, ki jo želijo zasledovati sami.
Nana Wolke, ki živi in ustvarja v New Yorku, je na kolidžu Goldsmiths Univerze v Londonu magistrirala iz likovne umetnosti. Njen cikel v galerijskih prostorih Cankarjevega doma se dotika vprašanj, povezanih z zaznavanjem in načini dojemanja tako prostora kot časa. »Delo samo se dostikrat začne na filmskem setu. Potem, namesto da bi nadaljevala z gibljivo sliko v postprodukciji, nadaljujem posebej s slikarstvom in z zvokom. To je neki princip dela, ki me zanima v korelaciji z dojemanjem časa kot nekega zelo izmuzljivega in težko doumljivega koncepta. Hkrati pa me v zadnjem času zanimajo sistemi kamer, ki na prvo žogo niso tako zelo konvencionalni oziroma jih ne zaznavamo tako zelo hitro kot telefonske ali snemalne kamere. Natančneje, gre za nadzorne sisteme in za razne sisteme pobiranja informacij skozi igrače, hladilnike, različne tovrstne naprave znotraj doma, ki nekako povezujejo ta kontekst situacije, v kateri živimo, ko ogromno sistemov sledi našemu vsakodnevnemu življenju.«
Dino Kužnik deluje v Brooklynu v New Yorku. Predstavlja se s serijo Shaped by the West, ki je nastala med letoma 2016 in 2019. »Fotografiral sem zahodne države Amerike, in sicer kot neki kontrast temu, kar mi je bilo o Ameriki predstavljeno med odraščanjem v Sloveniji, po osamosvojitvi leta 1991, ko je do nas prihajala njena prezentacija skozi film, televizijo in ki me je navdihnila z določenimi ameriškimi simboli, ki sem jih tudi fotografiral. S to serijo postavim sebe na realna tla, saj ni vse tako, kot nam je predstavljeno skozi medije, glasbo in različne vizualne signale, ki jih dobimo z Zahoda.«
