Osrednjeslovenska gospodarska regija je malce večja kot osrednjeslovenska statistična regija. Prvi namreč pripisujemo dodatnih šest občin iz jugovzhodne statistične regije in skupaj sestavlja 31 občin. Ljubljansko urbano regijo sestavlja 25 občin (Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Mestna občina Ljubljana, Logatec, Log - Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika), dodanih pa je še šest občin iz jugovzhodnega dela statistične regije (Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Ribnica in Sodražica).
Bistveno višja bruto plača
Gospodarske družbe, ki imajo sedež v osrednjeslovenski gospodarski regiji, so v letu 2023 predstavljale kar 43,3-odstotni delež vseh družb v Sloveniji. V letu 2022 so imele 217.689 zaposlenih glede na število opravljenih delovnih ur, kar je 39,7 odstotka vseh zaposlenih v državi, ustvarile pa so 72.247,8 milijona evrov prihodkov, to je 49,3 odstotka vseh prihodkov glede na celotno Slovenijo. Ustvarile so 26.017 milijonov evrov oziroma 43,5 odstotka čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih.
Gospodarske družbe so leta 2023 ustvarile 43,4 odstotka celotne dodane vrednosti in 48,5 odstotka celotnega neto čistega dobička družb v Sloveniji. Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2023 znašala 66.632,20 evra, kar je 9,2 odstotka več kot znaša nacionalno povprečje (v letu 2021 je bila ta razlika 6,7 odstotka). V letu 2023 se je v Sloveniji občutno povišala povprečna bruto plača, in sicer za 16,7 odstotka. Na ravni celotne Slovenije znaša 2217,80 evra, v osrednjeslovenski regiji pa 2354,80 evra, kar lahko pripisujemo dvigu minimalne plače kot tudi opaznemu višanju dobrin osnovne košarice. Osrednjeslovenska regija ima tako najvišjo bruto plačo, ki je za 6,2 odstotka višja od slovenskega povprečja.
V strukturi prevladujejo mikro družbe
V regiji je leta 2023 delovalo 26,2 odstotka vseh samostojnih podjetnikov in 26,5 odstotka vseh zadrug v Sloveniji. Samostojni podjetniki so zaposlovali 22,4 odstotka oseb, ustvarili pa 24,5 odstotka vseh prihodkov prodaje in 20,3 odstotka prihodkov od prodaje na tujih trgih v primerjavi s samostojnimi podjetniki iz vse Slovenije. Zadruge v osrednjeslovenski regiji so imele 9,7 odstotka zaposlenih po delovnih urah (občuten padec od lanskega leta – 11,2 odstotka) in ustvarile 9,4 odstotka vseh prihodkov od prodaje v primerjavi z zadrugami v Sloveniji. V strukturi regijskega gospodarstva po številu še naprej prevladujejo mikro družbe. Te predstavljajo 83,5 odstotka vseh gospodarskih družb, skupaj s kategorijo majhnih podjetij pa kar 98 odstotkov vseh družb v regiji in 42 odstotkov v Sloveniji.
Po številu gospodarskih družb so na prvih štirih mestih še vedno najbolje zastopane dejavnosti področja M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, področja G – trgovina s popravilom motornih vozil, področja F – gradbeništvo in področja C – predelovalne dejavnosti. Največ prihodkov je bilo ustvarjenih znotraj treh področij dejavnosti: G (43,3 odstotka glede na regijo in 67,4 odstotka prihodkov glede na nacionalno povprečje), področja C (14, odstotka znotraj regije in 24,1 odstotka glede na povprečje) ter dejavnosti D – oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer se je ustvarilo 10,1 odstotka prihodkov in 56,9 odstotka glede na celotne prihodke te dejavnosti v Sloveniji. Glede na velikost gospodarskih družb so na prvem mestu po številu zaposlenih velike družbe: 268 velikih družb je zaposlovalo skoraj 84.000 oseb ali 42,6 odstotka vseh zaposlenih v slovenskih gospodarskih družbah.
