V okviru priprave nove celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana za obdobje med letoma 2025 in 2032 je občina ta teden organizirala javno razpravo z naslovom Kakšen naj bo promet v Ljubljani? Namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) Matej Gojčič je napovedal, da bo strategija vključevala akcijski načrt s konkretnimi ukrepi, ki jih bo občina izvajala v naslednjih sedmih letih. Predlogi, ki so jih na javni razpravi navedli občani, bodo osnova za iskanje rešitev in oblikovanje ukrepov, ki bodo vključeni v strategijo, pri čemer bodo imeli prednost trajnostno naravnani ukrepi.
Najbolj radikalen ukrep je predlagal občan iz Zaloga. Razmišljal je o preureditvi mestnih vpadnic v enosmerne ulice, in sicer bi bile nekatere enosmerne v smeri proti središču mesta, druge pa v smeri proti obvoznici. S takšno ureditvijo bi po njegovem mnenju na vpadnicah pridobili dodaten prostor za širše kolesarske površine, pločnike in koridorje za javni potniški promet. Podžupan Rok Žnidaršič je v svojem nagovoru kot velik problem Ljubljane omenil pritisk dnevnih migrantov, ki v mesto prihajajo z avtomobili. Občani so našteli več potencialnih ukrepov, kako bi zajezili ta del prometa.
Občani so izpostavili, da občina pritiska dnevnih migrantov v mesto ne more rešiti brez tesnejšega sodelovanja z državo. Znova se je pojavila ideja o uvedbi takse za vstop v mesto. Vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik upa, da bo dobro pripravljena celostna prometna strategija učinkovala kot apel na državo, da aktivneje pristopi k izvajanju ukrepov za zajezitev tega dela prometa. Glede uvedbe takse za vstop v mesto pa je opozorila na pomisleke, kako bi takšen ukrep učinkoval na socialno ogrožene, ki si ne bi mogli privoščiti plačati takse: »Pri uvajanju tovrstnih ukrepov je treba biti previden, da bodo do vseh udeležencev enakopravni.« Udeleženci razprave so omenili tudi potrebo po povečanju obstoječih in uvedbi novih parkirišč P+R, ki bi vozila dnevnih migrantov zadržala na obrobju mesta.
Rumeni pasovi, več avtobusov in nočne linije
Občani so nakazali, da bi pri problemu dnevnih migracij morali bolje izkoristiti železnico. Javne razprave se je udeležil tudi krajan iz sosednje Dobrove, ki je izrazil potrebo po pogostejših in hitrejših avtobusnih povezavah z njegovo domačo občino, saj je sicer prisiljen v uporabo avtomobila. Dodal je, da je poskušal na delo v Ljubljano prihajati tudi s kolesom, a je večkrat doživel nevarne situacije na cesti.
Tudi več Ljubljančanov je izpostavilo željo po večji frekvenci avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa, uvedbi nočnih linij in linij, ki bi vozile po obvoznici, da se na primer iz Šiške v BTC ne bi bilo treba peljati skozi središče mesta. Glede rumenih pasov si občani niso bili enotni. Medtem ko so nekateri zagovarjali daljše in več rumenih pasov na vpadnicah, je eden od občanov dejal, da se mu rumeni pasovi v takšnem obsegu, kot so, ne zdijo koristni, zato bi jih sam kar ukinil. Da ne dajejo pravega učinka, naj bi bilo po besedah zagovornikov takega ukrepa krivo to, da je občina rumene pasove zarisala parcialno, predvsem pa, da jih je premalo. Občani so obudili tudi idejo o vrnitvi tramvaja v mesto, saj slednji lahko prepelje več potnikov in hitreje kot avtobusi.
Občanka iz Šiške je naštela več izboljšav v korist kolesarjenja. Poudarila je, da mora občini pozimi poskrbeti za hitrejše čiščenje kolesarskih površin in preverjati, ali jih je koncesionar dobro očistil. Po njenem mnenju bi morala občina zagotoviti tudi redno čiščenje cestnih odtokov, kjer je kolesarski pas zarisan ob robu cestišča, in bolje nadzirati delo izvajalcev, ki jim mesto zaupa gradnjo nove kolesarske infrastrukture. Drugi udeleženci razprave so izrazili še potrebo po več stojalih za priklenitev koles in predvsem ureditvi kolesarske infrastrukture, da bo tako varna, da jo bo lahko prevozil osnovnošolec. Pojavile so se tudi pobude o širitvi ljubljanske obvoznice kot odgovor na prometne zamaške na obvoznici in izvzetju obvoznice iz vinjetnega sistema.
Ukrepe lahko predlagajo tudi prek spletne strani
Občani, ki se niso mogli udeležiti javne razprave, lahko svoje mnenje o razvoju prometa v prestolnici izrazijo z izpolnitvijo ankete. Poleg tega lahko na interaktivnem zemljevidu na naslovu https://cps.projekti.si/ljubljana označijo in predlagajo konkretne ukrepe, ki bi po njihovem mnenju izboljšali varnost in učinkovitost prometa. Svoj predlog lahko tudi obrazložijo.
Strategija pogoj za pridobitev denarja
Strategijo po naročilu občine pripravljajo Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ), IPoP – Inštitut za politike prostora in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Občina bo LUZ, IPoP in RRA LUR za izdelavo strategije plačala dobrih 116.000 evrov z davkom na dodano vrednost, je razvidno iz sklenjene pogodbe. Gojčič je dejal, da se je občina prijavila na razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje priprave tega dokumenta in si obeta pridobitev do 56.700 evrov.
Postopek, po katerem trojica vodi pripravo celostne prometne strategije, je predpisalo ministrstvo, ki je med drugim zahtevalo vključenost javnosti, je povedal Gojčič. Pričakujejo, da bodo postopek zaključili do marca prihodnje leto. Spomladi 2025 naj bi torej predlog celostne prometne strategije romal v potrditev na ljubljanski mestni svet. Gojčič je poudaril, da je izdelava tovrstne strategije pomembna tudi zato, ker bo na osnovi potrjene strategije občina lahko kandidirala za javna sredstva za financiranje v strategiji predvidenih ukrepov.
Leta 2013 41 odstotkov poti opravljenih z avtomobili
Aidan Cerar iz IPoP je povedal, da so v sklopu priprave strategije že opredelili cilje na področju hoje, kolesarjenja, javnega potniškega in motornega prometa, katerih skupni rezultat naj bi bilo zmanjšanje deleža opravljenih poti z osebnimi avtomobili. Kolikšen delež poti v Ljubljani so občani v letu 2023 opravili peš, s kolesom, z javnim prometom ali avtomobili, bodo pokazali rezultati raziskave Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ki jo je lani naročila občina.
Ti podatki bodo v primerjavi s podatki iz leta 2013 nakazali, ali so v zadnjem desetletju prometni udeleženci v Ljubljani še bolj posvojili trajnostne oblike premikanja po mestu ali pa se še vedno oklepajo avtomobilov. Leta 2013 je bilo približno 41 odstotkov vseh poti opravljenih z avtomobili. V celostni prometni strategiji do leta 2027 pa si je občina zastavila cilj, da bo le še 33 odstotkov poti opravljenih z avtomobili, preostali delež poti pa bi občani opravili peš, s kolesi ali javnim prevozom.
