Ljubljanska občina vztraja, da gre pri združitvi vrtcev za optimizacijo poslovanja, saj bi se lahko z enega sedeža odločalo o nakupih in administraciji vseh vrtcev, zdajšnji ravnatelji pa bi sicer izgubili poslovodno funkcijo, a ohranili pedagoško avtonomijo. Sindikati in poenotena pedagoška stroka v en glas opominjajo, da bi se optimiziralo tudi potencialno ustvarjanje škode in zlorab tako v odnosu do zaposlenih kot staršev in predvsem otrok. V takšnem zavodu bi bilo po naših izračunih okoli 15 odstotkov vseh vrtčevskih otrok v državi. Škoda, pa naj bo še tako potencialna, je lahko velika.

Ljubljanska občina pa ima še osem odprtih vprašanj do ministrstva. Vpliv občine na trenutno vlado je velik, a bo vseeno morala ta vpliv ekonomizirati, saj bo za vse odprte zadeve zmanjkalo časa v teh 16 mesecih, kolikor jih je še preostalo občini naklonjeni vladi. Večina predlogov je splošno koristnih in sila potrebnih. Recimo predlog, da bi država financirala gradnjo regijskega centra za otroke s posebnimi potrebami, pa ureditev financiranja zasebnih vrtcev na način, da bi bila za državno financiranje potrebna koncesija občin. Predlagali so še izboljšanje financiranja vrtcev in državno kritje stroškov za oskrbo otrok s posebnimi potrebami. To so gotovo ukrepi, ki so nacionalnega pomena, koristili pa bi predvsem Ljubljani.

Upravičeno se lahko zato sprašujemo, ali ni bila menjava na čelu ministrstva za šolstvo nemara iskanje izvajalca zakonodaje, ki bo pomagal uresničiti ljubljanske ambicije.

Tudi državno financiranje gradnje objekta za elitno javno Evropsko šolo Ljubljana na Brdu je projekt ne samo državnega pomena, ampak celo nacionalnega interesa. Šolarji evropskih uradnikov in diplomatov so zdaj v poslovni stavbi na Tržaški 118, kjer imajo prostore še gostinski lokal, frizerski salon in kirurgija za male živali. To je sramota za državo in mesto, po katerem šola nosi ime. S to investicijo države bi Ljubljana pridobila mednarodni ugled, lažje bi privabila visokokvalificirani kader, z objektom pa bi prostor dobila tudi podružnična šola, ki jo tisti del mesta krvavo potrebuje. Zanimivo pa na seznamu vprašanj, ki so jih na občini navedli kot »odprta«, ni Križank in lastništva prostorov, ki jih naseljuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, občina pa jih želi nameniti Festivalu Ljubljana. Tudi za razrešitev tega vprašanja bo potreben politični kapital.

Da ima občina ambiciozen odnos z vlado, kaže samozavest pri nameri združevanja vrtcev, saj so že izbrali izvajalca, ki bo izvedel 13,9-milijonsko investicijo v novo enoto vrtca Galjevica, kjer naj bi imel združeni vrtec sedež. Čeprav je bilo stališče ministrstva jasno, da načrt ni skladen z zakonodajo, predlog zakona pa bi to eksplicitno prepovedal, to občine ni obremenjevalo pri iskanju izvajalca investicije. Upravičeno se lahko zato sprašujemo, ali ni bila menjava na čelu ministrstva nemara iskanje izvajalca zakonodaje, ki bo pomagal uresničiti ljubljanske ambicije. Z ministrstva so sporočili, da bo Zofvi predvidoma usklajen v mesecu dni. Vsebina tega zakona bo prva kontrolka za bodočega ministra Vinka Logaja. Bo sledil mnogoterim argumentom stroke in sindikatov? Ali pa bo zadostoval osamljen, a vpliven glas na Mestnem trgu 1?