"Jet lag"
Dolgotrajno sedenje, spremembe zračnega tlaka, velike hitrosti in menjavanje časovnih pasov lahko vplivajo na zdravstveno stanje potnikov. Več kot 90 odstotkov potnikov trpi zaradi "jet laga" oz. posledic sprememb biološkega ritma po dolgih letih. To niso samo motnje spanja, pač pa tudi dehidracija, pomanjkanje teka, slabost, glavoboli, utrujenost, potrtost … Te simptome mnogi primerjajo s tistimi po prekrokani noči. Pojavijo se pri potnikih, ki v nekaj urah preletijo več časovnih pasov. Ritem se s tem poruši, potnik pa postane utrujen in razdražljiv. Takšno stanje naj bi bilo posledica zamenjave cikla dneva in noči, ki zmede biološki ritem telesa. Lahko traja več dni. Nasini znanstveniki trdijo, da bi telo za prilagoditev na menjavo enega časovnega pasu potrebovalo en dan. To si poslovneži, ki samo priletijo na poslovni sestanek in takoj odletijo naprej, težko predstavljajo, prav tako kot verjetno ne morejo upoštevati nasveta, da se "jet lag" zdravi z zadosti spanca, sproščanjem in gibanjem na svežem zraku.
Zato je potrebno upoštevati bolj splošne nasvete. Na pot naj bi odšli spočiti in dobro hidrirani. Na letalu naj bi se izogibali alkoholnim pijačam, pa tudi kavi in večjim količinam pravega čaja. Spanja na letalu ne priporočajo, razen v primerih, ko z nočnimi urami sovpada s krajem, v katerega letimo. Praviloma naj bi imeli več težav, če letimo z zahoda na vzhod, a to je samo domneva. Znanstveniki s Harvarda pa so ugotovili, da si pri premagovanju "jet laga" lahko pomagamo z lakoto. Prišli so namreč do spoznanja, da ima organizem dve notranji uri: glavno in prehransko. Organizem odločitve sprejema po impulzih prehranske ure. Če npr. ne pojemo obroka pred spanjem, čeprav smo ga vajeni, ostanemo budni. Tako so zaključili, da bi, če bi 16 ur zdržali brez hrane, brez večjih težav premagali vsakršno časovno razliko. Velja tudi, da lahko prebavljive jedi, predvsem ogljikovi hidrati, stimulirajo spanec, veliko beljakovin pa vzpodbuja budnost.
... Več v Hopla!
