Zgodba z neuspešno interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za delo, družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak, ki se je iz opozicijskega orodja spremenila v znotrajkoalicijsko obračunavanje med SD in DeSUS, je le še dodatna kapljica pelina za razočarane volilce. Nihče ne ve, kaj smo pred 25 leti pričakovali od novonastale države, vsekakor pa je jasno, da precej več, kot smo dobili. Še najmanj razočarani so nad novo državo na Koroškem ter Obali in Krasu, medtem ko je prebivalce spodnjeposavske regije razočarala kar 92-odstotno. Glede na strankarske preference je država izpolnila pričakovanja največjemu številu privržencev SLS (66 odstotkov), SMC (45,1) in NSi (33,3), najbolj pa je razočarala privržence DeSUS (95,2 odstotka), tiste, ki ne bi šli na volitve (82,4), in strankarsko neopredeljene (79,8).
Neupravičena pričakovanja so pravzaprav najbolj upravičena na političnem polu neopredeljenih in aktivno volilno neaktivnih, saj ta skupina najbolj prepričljivo izkazuje upad zaupanja v politično odločanje. Sodeč po junijskem merjenju Vox populi bi to nedeljo na volitvah slavila SDS z nekaj več kot 14 odstotki glasov pred SD, ki za Janševo SDS zaostaja že več kot 5 odstotnih točk, na tretjem mestu je SMC, ki ima tik za petami Združeno levico. A kot rečeno, največ vprašanih ne ve, koga bi volilo na nedeljskih volitvah (28,3 odstotka), ali ve, da ne bi volilo nobene od strank na politični tržnici (20,5 odstotka). Pomirjujoče in upanje zbujajoče je vsekakor dejstvo, da je med zagovorniki volilne abstinence, torej tistimi, ki ne bi šli na volitve, relativno malo mladih do 30 let (8,1 odstotka vseh abstinentov).
Sestava parlamenta, če bi bile volitve to nedeljo, bi bila zaradi dejstva, da glasovi tistih, ki ne gredo na volitve, ne štejejo, bolj v prid velikim strankam, kaže junijska raziskava Vox populi. Tako bi se na primer 14-odstotna podpora SDS med vsemi volilci prevedla v 29,5-odstotni delež parlamentarnih sedežev ali – prešteto po stolih – 26 poslanskih mandatov. Stranke sedanje koalicije, nekoliko načete po dvoboju egov Karla Erjavca in Dejana Židana, po volitvah – če bi bile te v nedeljo – ne bi več zbrale dovolj glasov za sestavo vlade: Židanovi SD s 16 sedeži, Cerarjevi SMC s 15 in Erjavčevi DeSUS s 6 sedeži bi za večino v državnem zboru zmanjkalo kar 9 poslancev. SLS še vedno ne dosega praga izvolitve v državni zbor – pri čemer ji pri dvigovanju ugleda v javnosti prav gotovo ne pomagajo niti notranje razprtije v stranki, od poslanske kariere pa bi se morali posloviti tudi poslanci Zavezništva socialno-liberalnih demokratov, kakor se po novem imenujejo člani stranke, ki smo jo do maja poznali kot Zavezništvo Alenke Bratušek, saj bi prepričali manj kot odstotek volilcev.
Trend uspešnosti raste
Resda v politiki večja načelo »nikoli ne reci nikoli«, a pogled na razdelitev parlamentarnih sedežev kaže na veliko zagato, v kateri bi se znašel tisti, ki bi želel sestaviti koalicijo. Ob že omenjenih strankah bi 15 sedežev odnesla Združena levica, 10 mandatov pa bi dobila NSi. Načelna in programska matematika v takšni konstelaciji sil pade v vodo, ostalo bi le še mešetarstvo. Česar pa smo tako že vajeni... Tako tudi interpelacija zoper ministrico Anjo Kopač Mrak ni imela veliko opraviti z njeno nesposobnostjo ali sposobnostjo, vsaj kar zadeva stranko DeSUS, je imela veliko več za opraviti s kadrovskim mešetarjenjem.
Kljub tem trenjem v koaliciji pa trend ocenjene uspešnosti vlade ob vseh nihanjih kaže rast. Junija je sicer vlado kot uspešno ocenilo 31,7 odstotka vprašanih (maja 33 odstotkov, aprila pa 30,3 odstotka). Nezadovoljstvo z delovanjem koalicijske vlade z vodstvom DeSUS – težko je namreč glasovanje na interpelaciji označiti drugače kot nezadovoljstvo – deli tudi volilna baza. Kar slabih 62 odstotkov tistih, ki bi volili DeSUS, namreč delovanje vlade, katere podpredsednik je sicer njihov predsednik Karl Erjavec, ocenjuje kot neuspešno, kar je višji odstotek nezadovoljnih, kot jih je mogoče najti med potencialnimi volilci opozicijske Združene levice (42 odstotkov), in le nekaj manj, kot je nezadovoljnih volilcev Nove Slovenije (69,7 odstotka). Razumljivo največ nezadovoljnih z vlado Mira Cerarja je med levi koaliciji gorkimi volilci SDS, kjer je skoraj 91 odstotkov volilcev prepričanih, da je sedanja vlada slaba. Kljub sicer dvigajočemu se trendu ocene uspešnosti vlade je povprečna ocena dela predsednika vlade Mira Cerarja najnižja od decembra 2014 in znaša 2,67. Po šolsko bi temu rekli slaba trojka.
Najslabši so tudi najboljši
In kdo po mnenju vprašanih najslabše opravlja svoje delo v Cerarjevi ekipi? Karl Erjavec je menda najmanj oster svinčnik v Cerarjevi peresnici, sledi mu Anja Kopač Mrak, pri vrhu lestvice »kamnov okoli vratu« sta še Milojka Kolar Celarc in Dušan Mramor. Skupaj so ministri za zunanje zadeve, za delo, za zdravje in za finance zbrali dobrih 74 odstotkov vseh negativnih glasov. Najboljši mož v ekipi Mira Cerarja je Dejan Židan, ki je s precejšnjo prednostjo premagal Dušana Mramorja, Karla Erjavca in Anjo Kopač Mrak. Skupaj je skoraj identična ekipa ministrov zbrala dobro polovico vseh pozitivnih glasov. Tako meritev dobrega in slabega opravljanja dela več pove o prepoznavnosti ministrov kot o njihovem dejanskem prispevku k reševanju ali potapljanju države. Nižje na obeh lestvicah so namreč prav ministri, ki jih javnost s težavo umešča v prave ministrske predale...
Sicer pa se Miro Cerar ml. v zgodovino, kot kaže, ne bo zapisal kot najboljši predsednik vlade. Raziskava Vox populi je namreč pokazala, da Miro Cerar med ljudmi ni zapisan kot potencialno najboljši predsednik vlade v zgodovini slovenskih vlad. Pravzaprav je kar najslabši. Na vprašanje, kateri izmed predsednikov vlade je najbolje opravljal funkcijo, je 53 odstotkov vprašanih odgovorilo Janez Drnovšek. Glede na razliko do drugouvrščenega Janeza Janše – 13,5 odstotka vprašanih meni, da je bil Janša najboljši premier – se je premier Drnovšek v glave ljudi zapisal kot arhetipski premier. Vzorec, po katerem bi morali »izdelovati« premierje. Janši sledijo Lojze Peterle, Borut Pahor, Andrej Bajuk, Alenka Bratušek in kot rečeno Miro Cerar, ki mu primat med premierji pripisuje le 0,6 odstotka vprašanih.
Kako ocenjujete delo vlade?
Pred 25 leti smo se odločili za
samostojno državo. Ali je
novonastala država upravičila
vaša pričakovanja?
6,0 %
31,7 %
ne vem
uspešno
20,5 %
2,0 %
da
ne vem
66,3 %
73,5%
neuspešno
ne
podatki Ninamedia, 14.–15. junija 2016, n = 700
podatki Ninamedia, 14.–15. junija 2016, n = 700
Kateri trije ministri po vašem
mnenju najbolje opravljajo
svoje delo?
Kateri trije ministri po vašem
mnenju najslabše opravljajo
svoje delo?
najbolje
najslabše
Dejan Židan
Karl Erjavec
28,6
20,5
Anja Kopač Mrak
Dušan Mramor
18,5
10,3
Milojka Kolar
Karl Erjavec
14,7
9,9
Dušan Mramor
Anja Kopač Mrak
12,3
9,9
Peter Gašperšič
Goran Klemenčič
7,8
8,2
podatki Ninamedia, 14.–15. junija 2016, n = 700
podatki Ninamedia, 14.–15. junija 2016, n = 700
Ocene politikov
Ninamedia, pov. ocena od 1 do 5
PODATKI
12.
1.
Violeta
Tomić
Borut
Pahor
2,61
3,47
+0,03
–0,03
13.
2.
Bojan
Dobovšek
Violeta
Bulc
2,60
3,31
+0,18
+0,08
14.
3.
Matej
Tonin
Tanja
Fajon
2,59
3,27
+0,18
+0,13
15.
4.
Anja
Kopač Mrak
Milan
Brglez
2,46
2,95
–0,12
0
16.
5.
Janko
Veber
Dejan
Židan
2,45
2,92
0
–0,09
17.
6.
Matjaž
Han
Ljudmila
Novak
2,42
/
2,85
+0,18
18.
7.
Karl
Erjavec
Lojze
Peterle
2,40
2,76
–0,07
–0,06
19.
8.
Eva
Irgl
Miro
Cerar
2,36
2,75
+0,11
–0,12
20.
9.
Franc
Bogovič
Igor
Šoltes
2,34
2,66
+0,07
+0,15
21.
10.
Jani
Möderndorfer
Zoran
Janković
2,32
2,62
+0,01
+0,01
22.
10.
Vinko
Gorenak
Luka
Mesec
2,23
2,62
/
+0,03
Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor?
MAJ 2016
APRIL 2016
JUNIJ 2016
druge
ne vem
ne bi volil
SDS
SD
SMC
Združena
levica
NSi
DeSUS
ZaAB
SLS
stranka ni
v parlamentu
podatki Ninamedia, 14.–15. junija 2016, n = 700