Po treh letih usklajevanj je občina Bohinj vendarle postala najmlajša članica združenja Alpski biseri (Alpine Pearls). Gre za mrežo 25 počitniških krajev, ki se razprostirajo vzdolž Alp. Njihova posebnost je, da turistični ponudbi dodajajo še trajnostno in okolju prijazno mobilnost s ciljem, da bi gostom ponudili okolju prijazna doživetja.
Nič več na dopust z avtom
»Vse več ljudi se na oddih ne odpravi več z avtomobilom,« opaža direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Prav takšni gostje se lahko po novem tudi v Bohinju zanesejo na to, da bodo na počitnice lahko prišli z vlakom ali avtobusom, a bodo kljub temu mobilni. Na voljo bodo imeli prevoz z ladjico, kmalu naj bi v Bohinju omogočili tudi izposojo električnih avtomobilov in podobno. Posebej nameravajo celo označiti ponudnike namestitev, ki bodo del storitev za trajnostno mobilnost opravili sami (na primer ponudili prevoz gostom od letališča do namestitve) oziroma ki bodo goste spodbujali k uporabi trajnostnih načinov potovanja. Sicer pa si v Bohinju od prestižnega članstva obetajo predvsem izmenjavo dobrih praks. Podporo si obetajo pri prizadevanjih za trajnostno mobilnost, Langus je prepričan, da bodo tako tudi lažje prišli do evropskih sredstev za uresničevanje zelenih načrtov.
Pogoji za vstop med Alpske bisere so strogi, opozarja predsednik združenja Peter Brandauer. »Pogoj, da se neki kraj lahko včlani v združenje, je, da ga je enostavno mogoče doseči z vlakom ali avtobusom ter da ima dovolj razvejano mrežo prevoznih sredstev tako imenovane mehke mobilnosti, kamor spada javni avtobusni, ladijski prevoz, možnost najema električnega avtomobila in podobno.«
To združenje deluje že 11. leto in združuje alpske občine iz Švice, Francije, Italije, Nemčije, Avstrije in Slovenije, ki jo poleg Bohinja zastopa še Bled. A Brandauer ne izključuje še kakšnega novega slovenskega bisera. »Glavni pogoj za to je izpolnjevanje kriterijev in uspešno povezovanje mobilnosti in počitnic. Vsi v združenju smo na obeh področjih zelo dejavni in učimo se drug od drugega.«
Od tujih študentov iz programa Erasmus+, ki so v dneh, ko je na Bledu potekala skupščina združenja, spoznavali drugi slovenski biser, pa so predstavniki občine dobili kar nekaj idej, kako izboljšati trajnostno mobilnost. To bi po besedah blejskega župana Janeza Fajfarja pomagalo tako obiskovalcem kot domačinom.
Vozni redi zgolj v slovenščini, od Brnika do Bleda le drag taksi
Študenti so imeli že s prihodom na Bled z javnim prevozom precej težav. Pogrešali so aplikacijo ali spletno stran z voznimi redi na enem mestu, opozorili so na vozne rede zgolj v slovenskem jeziku, slabo znanje angleščine šoferjev, problematičen je tudi prevoz z letališča Brnik do Bleda, kamor vozijo zgolj dragi taksiji.
»Slišali smo tudi nekaj kritik zaradi nepovezanosti železniškega in avtobusnega prevoza, kar moramo vsekakor urediti,« je dejal blejski župan in dodal, da se teh stvari občina loteva z uresničevanjem celostne prometne strategije.
Če se bodo morali na Bledu še potruditi pri povezovanju javnih prevoznih sredstev, pa so bili gostje navdušeni nad blejskim ravnanjem z odpadki. Na ustrezno ločevanje odpadkov in proti nepotrebnim nakupom denimo plastenk vode, saj iz vodovodnih pip teče pitna, opozarjajo tako hotelske kot preostale goste, domačini pa so jim s svojim ravnanjem za zgled. »Gostje so se čudili, kako dobro znamo to naučiti že otroke v šolah in vrtcih,« je dejal blejski župan in opozoril, da je vzgoja na teh področjih ključnega pomena.
