Časnik odprl vrata beguncem
Danska se podobno kot druge evropske države med begunsko krizo sooča z vse več predsodki in stereotipi o migrantih. Javna razprava je dodatno zasoljena, ker vladajoča desnosredinska stranka Venestre vodi ostro protimigracijsko politiko. Tako je denimo v parlamentu v minulih dneh predstavila številne zakonske predloge, s katerimi bi Dansko naredila manj privlačno za begunce. Ob zmanjšanju socialne pomoči za begunce nameravajo poostriti tudi kriterije za pridobitev državljanstva oziroma stalnega prebivališča. To sicer ni prvič, da se Danska loteva zaostrovanja migracijske zakonodaje. Podobno kot madžarska vlada je tudi danska s posebnimi oglasi v libanonskih časopisih begunce pozivala, naj ne prihajajo v njihovo državo. Med vseevropskim prerivanjem glede kvot za preselitev beguncev iz Italije in Grčije je Danska sicer ostala na obrobju evropskega prepira. V skladu z izposlovanimi izvzetki v evropskih pogodbah je imela možnost, da ne sodeluje pri kvotnem sistemu, a se je odločila, da prostovoljno sprejme tisoč beguncev. Ne glede na takšno odločitev vlade pa javni diskurz o beguncih ostaja problematičen. V takšnem ozračju se je uredništvo danskega časnika Dagbladet Information odločilo, da vrata časnika odpre beguncem in jim za en dan prepusti uredniško taktirko. Ideja je bila, da poklicni novinarji med begunci, ki so prispeli na Dansko ali pa v državi že živijo dlje časa, sestavijo časopis s svojimi zgodbami in pogledi na begunsko krizo. Sirci, iraški Kurdi, Somalci, Kenijci, Afganistanci in Tajci, ki so v svojih državah delali kot poklicni novinarji, so tako pripravili 48-stransko posebno prilogo časopisa, v kateri so razbijali mite o beguncih, pisali o begunskih zgodbah in predstavljali svoje poglede na begunsko krizo v Evropi. »Na Danskem mnogi o beguncih govorijo kot o problemu in bremenu. Redko pa se govori o njihovem prispevku k danski družbi in tukajšnji razpravi. Ta projekt poskuša pokazati prav na velike potenciale teh ljudi za našo državo, če ne bomo nanje gledali zgolj kot na problem in potencialno nevarnost,« je izdajo posebne priloge pojasnil urednik Anders Fjordbak-Trier. Časopis je bil razprodan.