»Pričakovali smo, da več kot 70 let po koncu 2. svetovne vojne ne bo treba več razlagati o oblikah nasilja in genocidni politiki fašizma in nacizma, vendar nas kruta stvarnost opominja, da še nista mrtva,« je ob odprtju, kot je sama dejala, zametka evropskega muzeja o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi povedala predsednica slovenskega izgnanskega društva Ivica Žnidaršič.

V leta 2013 temeljito obnovljenem gradu Rajhenburg nad Brestanico so predlani odprli stalno razstavo slovenskega izgnanstva, od včeraj pa pod isto streho domuje še razstava, posvečena preostalim slovanskim žrtvam 2. svetovne vojne.

Slovenski izgnanci iz časa 2. svetovne vojne, ki jih je nemški okupator v okviru svoje raznarodovalne politike prisilno izselil v Srbijo, Hrvaško in Nemčijo, so se v društvo ravno na rajhenburškem gradu povezali pred 25 leti. Čeprav jih je vsako leto manj, jim je kot v prejšnjem jugoslovanskem režimu zamolčani skupini žrtev vojnega nasilja z vztrajnim delom in zbiranjem dokazov o svojem mučeništvu uspelo pridobiti nekaj pravic, prav vseh pa še danes ne. Moti jih, ker od naslednice nekdanjega okupatorja še danes niso dobili povrnjene vojne škode. Vsega skupaj je bilo med vojno izgnanih okoli 60.000 Slovencev. Z gradu Rajhenburg, kjer je bilo v prostorih grajskih hlevov preselitveno taborišče, jih je s skromnim imetjem, največkrat povezanim v eno samo culo, v izgnanstvo odšlo 37.000, kakih 18.000 pa jih je pred izgonom pobegnilo. Približno 2400 se jih ni več nikoli vrnilo.

Slovenski izgnanci so se pred leti začeli povezovati s sorodnimi evropskimi organizacijami in leta 2009 organizirali prvi evropski kongres izgnancev, beguncev in prisilnih delavcev. Od tedaj se srečujejo vsako leto v drugi državi. Na teh srečanjih je zrasla tudi ideja, da bi grad Rajhenburg postal evropski muzej žrtev fašizma in nacizma. Gradivo za muzej, katerega zametek so, kot rečeno, odprli včeraj, so na vsakoletna druženja prinašali aktivisti iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Češke, Slovaške, Srbije in Hrvaške. Vsega niti ni bilo mogoče postaviti v vitrine brestaniškega muzeja in ga hranijo v informacijskem centru Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 v Ljubljani.

50 milijonov žrtev med slovanskimi narodi

Danes se svet spominja žrtev holokavsta, med katere prištevajo Jude, Rome in Sinte. Pripadniki evropskega kongresa slovanskih žrtev vojnega nasilja želijo, da bi se svet na podoben način spominjal tudi njih. Kot so zapisali, je od 60 milijonov žrtev druge svetovne vojne kar 50 milijonov pripadalo slovanskim narodom.

Pot do priznanja bo verjetno še dolga, so pa pred časom predsedniku sveta Evropske unije in generalnemu sekretarju OZN poslali več pisem z zahtevami, naj storijo več za pomoč in dostojno preživetje ostarelih žrtev fašizma in nacizma, naj se zavzamejo, da bodo naslednice agresorskih držav 2. svetovne vojne poravnale vojno škodo ter naj ukrepajo proti novim organizacijam, ki oživljajo fašizem in nacizem. »Ljudje, ki so preživeli taborišča, izgnanstvo, begunstvo in prisilno delo, odhajajo drug za drugim. Ostala bodo le pričevanja, knjige in razstave,« je na pomen razstave na gradu Rajhenburg opozorila Žnidaršičeva.

Pričakujejo obiskovalce iz vse Evrope

Helena Rožman, vodja enote Muzeja novejše zgodovine, pod okrilje katerega sodi zbirka na gradu Rajhenburg, ter kustosinja muzeja Irena Fürst menita, da razstava odpira širšo dimenzijo pogleda na medvojno nasilje nad slovanskimi narodi, ki ga današnji prebivalci Slovenije in Evrope ne poznajo dobro. Rajhenburški muzealci pričakujejo tudi, da razstava, na okviru katere je mogoče videti fotografije, dokumente, predmete in knjižno gradivo iz vseh prej omenjenih slovanskih držav, pritegnila tudi večje število obiskovalcev iz tujine.

Ko govorimo o večjem številu, težavo predstavljajo preskromne parkirne površine, kar se je pokazalo tudi včeraj. Krški župan Miran Stanko, ki je razstavo odprl, nam je povedal, da si na občini že dalj časa prizadevajo odpraviti to težavo. Ker je zaradi nasprotovanja zavoda za spomeniško varstvo odpadla gradnja večjega parkirišča na platoju pri grajskih hlevih, bodo, če bodo okoliščine dopuščale, že letos razširili dostopno cesto in ob njej zgradili še prepotrebna parkirišča.