Zadnje desetletje je bilo za orožarsko industrijo Velike Britanije zelo dobičkonosno. Po podatkih vladnega urada, ki se posveča državni trgovini in investicijam ter promociji britanskega izvoza, so v zadnjem desetletju v povprečju prodali na Bližnjem vzhodu več orožja kot Rusija, Kitajska ali Francija, zaostali pa le za največjim izvoznikom, ZDA. Omenjeni urad sicer govori o zelo uspešnem izvozu obrambne oborožitve, dejansko pa je je bilo pod to oznako v zadnjih desetih letih kar dve tretjine prodane v bližnjevzhodne države, ki s svojo vse večjo nestabilnostjo ne ogrožajo samo Velike Britanije, ampak zahodne države v celoti. Po podatkih nevladne ameriške organizacije Freedom House je bil precejšen del otoških orožarskih poslov sklenjen z državami, ki jih ta uvršča med tako imenovane nesvobodne, kar 22 med njimi pa naj bi jih bilo celo na seznamu kršiteljic človekovih pravic s strani same britanske vlade.
Ministri, ki so bili v minulem desetletju obvezni podpisniki orožarskih poslov, zatrjujejo, da so pravila pri prodaji zelo jasna ter da so preprečila izvoz orožja v konflikte zapletenim državam, kot denimo Rusiji in Ukrajini. Dejstvo pa je, da je britanska vlada ignorirala pozive, naj preneha prodajati orožje represivnim režimom, kakršen je denimo savdski, ki ga tudi organi Združenih narodov obtožujejo vojnih zločinov v več kot leto trajajočih vojaških operacijah proti hutujskim upornikom v Jemnu. K prepovedi izvoza orožja Savdski Arabiji, ki so ji prodali tudi kasetne bombe, sta britansko vlado pozvala tudi njen parlamentarni odbor za mednarodni razvoj in evropski parlament, a britanska izvršna oblast je do zdaj vztrajala, da v savdskih napadih z več tisoč civilnimi žrtvami v Jemnu ni zaznala nobenih znakov vojnega zločinstva, čeprav je lahko v domačih medijih prebirala novice o bombardiranju bolnišnic pod patronatom zdravnikov brez meja, šol in poročnih slavij ter tudi prehrambnih tovarn v državi, kjer vlada splošna lakota.
Človekove pravice so postranske
Skupna analiza, ki sta jo opravila časnik Independent ter britanska nevladna organizacija CAAT (Campaign Against the Arms Trade), navaja, da je Velika Britanija med letoma 2010 do 2015 sklenila za 10 milijard funtov orožarskih poslov z državami, ki veljajo za nesvobodne, in še za skoraj osem milijard z državami s seznama grobih kršiteljic človekovih pravic. Dobavila jim je bombe, rakete, lovska in brezpilotna letala ter razne vrste strelnega orožja in streliva. Andrew Smith iz organizacije CAAT ob tem opozarja, da odvisnost britanske orožarske industrije od teh poslov odvrača vlado od ukrepanja proti kršiteljicam človekovih pravic. »Te strašljive (prodajne) številke dokazujejo hipokrizijo v samem središču britanske zunanje politike. Vlada nam vseskozi zatrjuje, da promovira človekove pravice in demokracijo, oborožuje pa nekatere najbolj represivne režime na svetu,« opozarja Smith, ki dodaja, da slednji ne le kupujejo orožje, ampak z njim tudi politično legitimnost in podporo.
Globalne številke o trgovini z orožjem po podatkih stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) kažejo, da je ta v zadnjih petih letih ta porasla za 14 odstotkov. Daleč največji globalni izvoznik ostajajo ZDA s 33-odstotnim deležem v obdobju 2011–15 in 27-odstotnim povečanjem glede na prejšnjo petletko. Velika Britanija je globalno šesta, a z drugim največjim 26-odstotnim porastom prodaje. de
